Zgodovina Društva tabornikov rod Podkovani krap
|
|
Leta 1973 se je taborništvo prvič pojavilo na območju Rakovnika. Takrat je bil v okviru mladinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije - Krim ustanovljen taborniški aktiv. Leto kasneje, se pravi 14. julija 1974, je bil iz taborniškega aktiva izpeljan postopek registracije samostojnega društva. S tem dnem je bil ustanovljen taborniški Odred Podkovani krap, ki je že od začetka pokrival krajevne skupnosti Krim, Galjevica, Peruzzi, Rudnik in Barje. Prvi starešina društva je bil Bela Horvat, po petih mesecih pa ga je zamenjal Ludvik Mulec. Funkcijo načelnika društva pa je na začetku opravljal Borut Abram. |
![]() |
Ob 10-letnici Odreda leta 1984 je bil na slovesnosti razvit tudi prapor
društva.
Leta 1991 se je na podlagi sprememb imen v celotni Zvezi tabornikov Slovenije Odred Podkovani krap preimenoval v Rod Podkovani krap (taborniški odredi so se že sprva imenovali rodovi), leta 1995 pa se je Rod zaradi spremembe Zakona o društvih preimenoval v Društvo tabornikov rod Podkovani krap.
![]() |
Ime Podkovani krap pa izhaja iz bajke o podkovanem krapu, ki ga je ujel ribič nekje na Barju. Iz imena društva pa izhaja tudi znak v obliki krapa obdanega s podkvijo. |
vir: Kronika društva, Borut Božič, Marko Svetličič, Tina Petek, Blaž Verbič
ČLANEK - DESET LET "PODKOVANEGA KRAPA"
Letos smo taborniki odreda "Podkovani krap" praznovali 10-letnico delovanja. Ob tej slovesnosti smo 30. X. 1984 priredili slavnostno proslavo v prostorih KS Galjevica.
Začetek je bil težak, saj ni bilo ne znanja ne množičnosti. Na prvem večdnevnem izletu v Iškem Vintgarju smo imeli le en sam šotor, pa še tega brez dna in količkov. Naslednje leto so na taboru stali že kar štirje šotori. Kuhinjo je predstavljal kar prostor okrog ognjišča, jedilnico pa hlodi. Z mnogo volje smo vztrajali in isto leto sami organizirali neke vrste vodniški tečaj, saj za pravega ni bilo denarja. Tako smo si nabrali nadvse potrebno znanje in ga z velikim veseljem prenašali naprej. Na taborjenju na Kureščku nas je bilo že mnogo več. Še so se vrstila taborjenja v Bohinju, Trenti in na Jezerskem ter zimovanja v Zapotoku in Tomišlju. Počasi smo povečali število šotorov, kupili raznovrstno taborniško opremo, o kateri si pred leti še misliti nismo upali. Število novih članov se je v teh desetih letih bistveno povečalo, dobili smo nove vodnike in delo po vodih je zaživelo.
Darja Vertovšek, OPK Ljubljana
vir: Naša Komuna, 1984
nazaj na vrh|
1977 -
Iški Vintgar |
|
|
1983 -
Zapotok |
![]() |