Sedmi in osmi dan

Osmi dan:

Poročam iz udobnega stola sredi največje strateške igre v zgodovini našega rodu… Kako pa smo se znašli sredi tega?

Začeli smo kot vsak dan na taboru. Zbudili smo se ob zvoku kitare, se razgibali, pojedli zajtrk in se oblekli v kroje za jutranji zbor. Preden smo si rekli zdravo smo izvedeli, da se danes ne nahajamo na tabornem prostoru, temveč v areni smrti, kjer se odvijajo Igre lakote. Pred začetkom smo izžrebali ekipe in izbrali mentorje, potem pa odšteli in igre so se pričele. Najprej so odtekli v center arene, kjer se je na kupu nahajala vsa oprema in hrana, ki so jo imele ekipe na voljo in si poiskali baze, v katerih so bili varni. Kot ime arene pove so lahko ‘umrli’ če jih je nekdo iz ostalih skupin izrutkal, vendar so ga lahko rešili v bolnici, kjer so pokazali svoje znanje iz prve pomoči. Če ne, so ostali v bolnici 15 minut, njihovi ekipi so se odštele točke, ki so jih pridno nabirali na različnih delavnicah, izzivih in porokah. Med igro so imeli dvourni odmor za kosilo, med katerim se niso rutkali, ponagajali pa so jim tudi poredni PP-ji. Kot opazovalki mi je bilo prijetno videti nasmeh na obrazih otrok, ko so tekli skozi tabor s štruco kruha pod rokami, ki so jo zamnejali s drugo ekipo ali pa kupom vrvi, ko so oropali nasprotnikovo bazo. V velikem finalu se je območje igre izredno zmanjšalo in nihče ni bil varen. Po končani igri so ekipe pospravile baze, se okopale v Nadiži in napolnili svoje baterije s šmornom. Zvečer smo na porokah spremljali tekmovanje med ženini in nevestmi, ki so mogli dokazati, da so vredni svojih izbrancev. Videli smo hitrostno jedenje, lokostrelstvo in jahanje malih ponijev. Kasneje so si pari obljubili zvestobo ob zaprisegah kot: vedno ti bom prinesla vodo, ko boš postavljal večerni ogenj iin vedno bom odganjal mravlje iz tvojega šotora. Po podpisanih poročnih listih na našem taborniškem matičnem uradu smo odpeli Dan je šel ter se zavili v spalke.

Sedmi dan:

Živjo, Zala tuki!

Danes smo se družno razgibali ob melodiji pesmi Lovrencija in se za zajtrk okrepčali s pašteto. GG-ji so dopoldne izdelovali kanuje, ki so jih tudi preizkusili, MČ-ji pa so ustvarjali solarne pečke. Po kosilu so mlajši člani imeli gozdno šolo, starejši pa so ob zaigrani množični nesreči ponovili veščine iz prve pomoči. Zatem so se lotili izdelave bakel, medvedki pa so izdelovali ladjice, ki so jih pod sojem zvezd spustili po reki.

Peti in šesti dan

Šesti dan:

Ponovno se oglašam iz sončne Podbele.

GG-ji so se zbudili v mirno jutro, medtem ko so MČ-ji hitro zlezli iz svojih spalk in se razgledali po prostoru, kjer so bivakirali. Starejši so dopoldne preživeli po vodih: nekateri so skozi vodne igre spoznavali sosednje tabornike iz Ajdovščine, drugi pa so se igrali kolo sreče. MČ-ji so se z bivaka vrnili tik pred kosilom, po njem pa so vsi taboreči preizkusili svojo moč na progi preživetja. Ko so pot prehodili in dokazali, da so iznajdljivi, pogumni in vztrajni, pa so se na večernem programu preizkusili v strateški igri potavljanja kolonij. Po mnogo zasedenih puščavah in rekah ter nabranih zlatnikih se je naporni dan končal in odjadrali so v spanec, le straža je zbrano spremljala nočno dogajanje v taboru, saj je bila napovedana kraja zastave s strani sosednjih tabornikov.

Peti dan:

Ojla!

Danes smo se GG-ji in MČ-ji ravno križali: prvi so se vrnili z bivaka, drugi pa so nanj odrinili. Zmatrani gozdovniki so se okopali v Nadiži in se tako sveži grali igro Escape, medvedki in čebelice pa so kot pravi pustolovci spravili sebe in vso opemo čez reko, v kateri so kasneje zaplavali in si postavili bivak na njenem bregu.

Četrti dan

Zdravo,

danes smo bili z mlajšimi člani v taboru sami, zato smo si zjutraj, ko nam je sonce ravno dobro ogrelo lica, vzeli nekaj prostora in izvedli ogrevanje ter nekaj položajev iz sveta joge. Sledil je jutranji zbor, kjer smo se zahvalili kuharjem za dobre obroke, in se po odpeti himni    odpravili na gozdno šolo. Po kosilu smo se prepotili pri nabiranju drv, nato pa smo se umili v hladni Nadiži. Hitro smo zlezli iz mokrih kopalk v sveža suha oblačila in začeli z gozdno modrostjo. Po večerji in večernem zboru smo imeli program, ki si ga je oblikoval vsak vod zase. Tudi GG-ji so se naučili nekaj novega: turistične poti niso vedno dobro označene in so marsikje še prekrite s posledicami žleda. Poleg tega so si imeli priložnost ponovno ogledati okolico poti, kjer so že hodili, in uporabiti ognjišča od sinoči.

Tretji dan

Ojla, spet jaz.

Za razliko od včeraj smo se danes zbudii v sončno jutro, ki nas je spodbudilo k postavitvi poligona, ki je služil kot jutranja telovadba. Po zajtrku smo opravili z jutranjim zborom, ter hitro začeli z dopoldanskim programom. Medvedki in čebelice so razgibavanje iz jutranje telovadbe potegnili še v športne igre, sledilo pa je spoznavanje in uporaba rastlin okoli tabornega prostora. Med kuhanjem čaja iz različnih rastlin so jih zmotili vzkliki iz sosednjega travnika, saj so GG-je obiskali vojaki, ki so pripravili različne preiskuse in naloge, prav tako pa so spoznavali delo vodnikov s psi in ribolova. Današnji počitek so preplavali v bližnji Nadiži in ko so se dobro posušili so starejši člani odrinili na bivak, mlajši pa so imeli taborniške olimpijske igre. Večerja in večerni zbor sta bila tišja kot ponavadi, saj ni bilo GG-jev, vendar so tako MČ-ji imeli več prostora za opazovanje večernega neba.

Drugi dan

Živjo, Zala tuki­­!

Zbudili smo se v deževno jutro, ki pa nas ni ustavilo pri jutranji telovadbi. Odtekli smo do sosednjega tabora, se nadihali in pritekli nazaj. Da pa smo izgubljeno energijo dobili nazaj, smo iz jutranjega zbora pohiteli na zajtrk. GG-ji so dopoldne iskali pot iz labirinta, se preizkusili v velikem vrisovanju in igri escape, medtem pa so MČ-ji dobili različna znanja na gozdnih šolah. Po kosilu in počitku so mlajši člani iskali po taboru barvne kamne pri score orientaciji in se zapisali v RPK knjigo rekordov z rekordno dolgim bivakom. Starejši so se urili v izdelovanju vrvi iz naravnih materialov, lesene žlice in zaigranem oskrbovanju ran brez prve pomoči. Ob ognju smo sponavali naše sosede – rod Mladi bori iz Ajdovščine in odkrivali duhovnost.